Koristni in uporabni nasveti
Nasveti
Pred sto leti je bilo preprosto: ogrevali smo se na premog ali drva, ki smo jih vrgli v peč, ta pa je nato na preprost način ogrela naš prostor in vodo. Danes je izbira energentov in ogrevalnih sistemov veliko večja. Odločanje o pravem načinu ogrevanja je zato bistveno zahtevnejše, kot je bilo.
Kateri ogrevalni sistem torej izbrati? Preprost odgovor bi bil – tistega, ki je najbolj gospodaren. Toda sistem, ki je najbolj gospodaren v enem gospodinjstvu, ni nujno tudi v drugem. S celovitim pregledom različnih ogrevalnih sistemov, energentov in njihovih bistvenih prednosti dobimo objektivno sliko.
Ključna pri izbiri ogrevalnega sistema je najpogosteje še vedno cena, ki pa nikakor ne sme biti edino merilo. Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika in ne sme čezmerno obremenjevati okolja. Poleg treh ključnih dejavnikov pri izbiri – cene, okolja in udobja pa je potrebno razmisliti še o nekaterih drugih dejavnikih, ki ravno tako vplivajo na izbiro. Dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri ogrevalnega sistema združuje in prikazuje spodnja slika.
Na izbiro ogrevalnega sistema poleg lokacije in lokalnih energetskih predpisov vpliva tudi to, kateri objekt želimo ogrevati. Je to večstanovanjski objekt, enodružinska hiša, novogradnja, starejši objekt, nizkoenergijska ali celo pasivna hiša? Je to star objekt s slabo izolacijo? Želimo objekt poleti tudi hladiti?
Pri novogradnjah imamo možnost izbire ogrevalnega sistema že v prvi fazi gradnje. Kot posameznik že v tej fazi lahko sodelujete in vzamete stvari v svoje roke. Projektanti so strokovnjaki, ki so zavezani k profesionalni etiki glede načrtovanja, vendar boste vi tisti, ki boste plačevali račune, bivali v prostorih in razmišljali o tem, kako obremenjujete okolje, zato je pravilno da tudi sami odločate o tem kako se boste ogrevali.
Pri obnovah ogrevalnega sistema, je potrebno najprej preveriti možnost obnove obstoječega načina ogrevanja naprimer na zemeljski plin, saj lahko zaradi zmogljivejših novejših ogrevalnih naprav tudi to pomeni bistven prihranek pri porabi energije ter posledično nižjih stroških za ogrevanje. Poleg energentov, ki so na razpolago in udobja, ki ga želimo doseči je pri obnovi ogrevalnega sistema za najboljši rezultat dobro razmišljati še o dobri izolaciji zgradbe in vgradnji energijsko varčnih oken.
Izbira ogrevalnega sistema zahteva skrben premislek, analizo oziroma najbolje posvet s strokovnjakom. S celovitim pregledom različnih ogrevalnih sistemov, energentov in njihovih bistvenih prednosti bomo namreč dobili objektivnejšo sliko in se lažje pravilno odločili. Kar je dobro za vašega soseda ali sorodnika, še ni nujno tudi najboljša rešitev za vas.
Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika. Odločiti se je treba za stopnjo udobja, ki jo želimo in ki naj nam bi jo omogočal ogrevalni sistem – predvsem glede na potreben prostor za hrambo energenta in vložen čas potreben za delovanje in vzdrževanje sistema.
Posamezni viri ogrevanja se torej med seboj razlikujejo tudi po udobju. Pod udobjem mislimo na to, koliko pozornosti jim moramo namenjati za delovanje. Pri daljinskem ogrevanju je edini napor odpiranje ventila na radiatorju. Pri zemeljskem plinu moramo že pomisliti na plinski kotel in dimnik ... Pri kurilnem olju ali peletih moramo razmišljati o kotlu, dimniku in o pravočasnem naročanju kurilnega olja, oziroma peletov, nenazadnje pa je tudi s čiščenjem več dela. Pri toplotnih črpalkah na videz ni dela, razen, ko nam sredi mrzle zime preneha delovati in jo je potrebno servisirati.
V načelu so sistemi, ki terjajo več prostora, cenejši. Premog in sončna energija zahtevata na primer veliko prostora in sta zaradi tega manj udobna. Daljinsko ogrevanje ali ogrevanje na zemeljski plin ne zahtevata praktično nobenega prostora. Vsak od energentov terja tudi več ali manj pozornosti. Plinski kotli so danes že zelo razviti, zato se res poredko kvarijo in zahtevajo malo pozornosti, toplotne črpalke pa na primer že zahtevajo malce več znanja za njihovo pravilno krmiljenje. Na samo udobje vpliva tudi razpoložljivost energentov - elektrika iz omrežja, plin in daljinsko ogrevanje so praktično razpoložljivi v vsakem trenutku in nam ni potrebno skrbeti za naročanje ali kvaliteto tako kot na primer pri kurilnem olju ali lesnih peletih.
Ko govorimo o energetski učinkovitosti, mislimo na naprave, pripomočke in načine porabe, ki za dosego istega cilja porabijo manj energije. Tako so npr. varčne žarnice energetsko učinkovite, saj porabijo manj električne energije kot običajne žarnice.
Bistvo energetske učinkovitosti je prihranek energije. Vendar pa lahko prihranek energije dosežemo tudi s preprostim varčevanjem. Kaj je torej razlika?
Če na primer ob odhodu iz prostora ugasnete luč, potem ste z energijo privarčevali. Če pa te iste žarnice zamenjate z varčnimi, potem ste storili nekaj za večjo energetsko učinkovitost. Zmanjšali ste namreč stroške porabe energije, sama funkcionalnost (v tem primeru delovanje žarnice) pa je ostala enaka.
Energetska učinkovitost ima poleg prihranka energije in denarja še več pozitivnih učinkov. Gre za veliko več kot le prihranek energije. Energetska učinkovitost je usmerjena k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Evropska unija je že leta 2011 sprejela Direktivo o energetski učinkovitosti, sledila ji je tudi Slovenija z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost v obdobju 2014 - 2020, tako naj bi dosegli skupni cilj držav EU – povečanje energetske učinkovitosti za 20 %.
Ti ukrepi bodo prispevali tudi k:
• zmanjševanju emisij toplogrednih plinov,
• lajšanju podnebnih sprememb,
• izboljšanju kakovosti zraka in čistosti okolja,
• večji kakovosti bivanja in
• večjemu deležu obnovljivih virov energije
Za uspešnost krepitve učinkovite rabe energije (URE) pa so izjemno pomembni vedenjski vzorci in navade porabnikov energije. Osrednji izziv je tako vzpostavitev kulture energetske učinkovitosti. Njen cilj so o pomenu URE ozaveščeni državljani, ki so pripravljeni spremeniti svoje življenjske navade in življenjski slog, tako v domačem kot v delovnem okolju. Še tako učinkoviti energijski viri, tehnologije in oprema so namreč brez pomena in ne obrodijo konkretnih rezultatov, če ni usposobljenih in ozaveščenih ljudi, ki jih znajo pravilno uporabljati.
Energijo za zadovoljevanje naših potreb dobimo iz različnih virov, ki jim pravimo energenti. Z izrazom energent označujemo snov, iz katere lahko neposredno ali s pretvorbo dobimo koristno energijo, to je npr. toplota na električni kuhalni plošči. Govorimo o energetskih virih, ki jih delimo na obnovljive in neobnovljive. Obnovljivi viri energije se nenehno obnavljajo. Mednje štejemo energijo sonca, vetra, vode, biomase in geotermalno energijo. Neobnovljive vire energije predstavljajo fosilna goriva – premog, nafta in naravni plin ter jedrska energija. Med njimi so fosilna goriva, ki so zaradi izpustov ogljikovega dioksida in posledic za globalno segrevaje vedno manj sprejemljiva.
To, da se eni viri obnavljajo in so zato okoljsko primernejši, pa še ne pomeni, da so brezplačni. Tudi premog pod zemljo je namreč brezplačen, stane pa postopek, da premog pride do naše peči. Podobno velja za sonce, veter in vodo. Obnovljivi viri so sicer okoljsko bolj sprejemljivi, vendar so pogosto celo dražji od ostalih virov.
Delovanje današnje družbe je odvisno od porabe določene količine energije in za to potrebujemo tako neobnovljive kot tudi obnovljive vire energije. Vsako energijo pa je treba plačati – v denarju, s tveganji, ki jih prinaša in nenazadnje tudi z obremenjevanjem okolja. Naloga vseh nas pa je, da poskrbimo za to, da bodo negativni učinki porabe energije čim manjši.
Preprost odgovor bi se glasil – tisti, ki je najbolj gospodaren! A sistem, ki je najbolj gospodaren v enem primeru, ni nujno tudi v drugem.
Težnja po kakovostnem in udobnem bivanju, učinkovita raba energije, zmanjševanje obremenjevanja okolja z emisijami, ekološka ozaveščenost, naraščanje cen virov energije in še nekatera druga dejstva pomembno vplivajo na izbiro energentov za uporabo v naših domovih. Z izbiro energenta namreč tudi kot posameznik lahko prispevamo k ohranjanju našega življenjskega okolja. Pri zagotavljanju energije se moramo vedno odločati v okviru treh dejavnikov, in sicer cene, stopnje udobja, ki jo želimo, ter okoljske sprejemljivosti. Poleg omenjenega pa je že pred začetno fazo treba v izbor vključiti tiste energente, ki so na lokaciji dosegljivi. Daljinsko ogrevanje je omejeno večinoma na večja mesta in bližino toplarn. Zemeljski plin je prav tako vezan na razvejanost plinskega omrežja, čeprav je v Sloveniji dokaj močno razširjen in pokriva tudi na obrobja mest. Toplotno črpalko pa lahko načeloma postavite kjerkoli, vendar st espet omejni z različnimi klimatskimi pogoji.
Pogosto slišimo pritožbe, da lokacijski predpisi omejujejo uporabo energenta, ki bi bil za vas najugodnejši vendar je tu potrebno biti dokaj previden - toplotne črpalke na videz ne onesnažujejo okolja, vendar če resno preračunate dejanske stroške ogrevanja s toplotno črpalko, boste mogoče prišli do spoznanja, da pa vgradnja toplotne črpalke ni nujno najcenejša rešitev za vaš primer.
Toplotne črpalke so v zadnjih letih postale zelo priljubljene kot vir ogrevanja, predvsem v tistih individualnih hišah, ki so se odločile prenehati z uporabo kurilnega olja.
Toplotna črpalka na splošno predstavlja primerno in predvsem okoljsko sprejemljivejšo alternativo za ogrevanje od kurilnega olja, še posebej, če je električna energija, ki toplotno črpalko poganja, proizvedena iz obnovljivega vira energije. Med njene prednosti sodijo tudi varnost izgorevalnega sistema, poleti jo lahko uporabljamo tudi za hlajenje zraka, stroški samega obratovanja pa so tudi dokaj nizki.
Toplotne črpalke za svoje delovanje uporabljajo toploto iz okolja: iz zemljišča, iz podtalnice ali iz zraka. Njihovo delovanje je podobno delovanju hladilnika, le da proces poteka v obratni smeri, saj toplotna črpalka odvzema toploto v okolici in jo oddaja v prostor. Za delovanje potrebujejo električno energijo. Večino te električne energije pa porabijo v zimskem času, za ogrevanje prostorov in ta je v Sloveniji proizvedena večinoma iz fosilnih goriv. Prav tako pri modelih zrak-voda in zrak-zrak vidomo, da se njihova učinkovitost ravno pozimi zmanjšuje, torej bolj kot potrebujemo ogrevanje, slabše deluje, saj z nižanjem zunanje temperature niža tudi njihova učinkovitost. Če k temu prištejemo še relativno visoko začetno investicijo, kmalu ugotovimo, da uporaba toplotne črpalke ni nujno tudi najcenejša možna izbira.
Da boste imeli dom topel, račun pa ne previsok, je smiselno upoštevati nekaj preprostih in koristnih nasvetov:
• Pred ali ob začetku ogrevanja izpustite zrak iz vseh radiatorjev,
• Veliko toplotnih izgub povzročajo starejša okna, ki ne tesnijo več dovolj dobro. Z izolirnim trakom zaprite največje »luknje«, kjer se ob oknih čuti dotok hladnega zraka,
• Ni potrebe, da so vsi bivalni prostori ogreti na enako temperaturo. V kopalnici naj bo med 23 in 24 stopinj Celzija, saj po prhanju ali kopanju potrebujemo kakšno stopinjo več, v dnevni sobi je primerna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija, v spalnici pa je dovolj med že 19 stopinj Celzija. Med prostori, ki jih ogrevate na različne temperature, zapirajte vrata in upoštevajte, da že z nižanjem temperature za zgolj eno stopinjo lahko prihranite,
• Izklopite ali vsaj zmanjšajte nivo ogrevanja približno dve uri preden se odpravite spat,
• Prezračevanje je nujno in potrebno, ampak ga je treba izvajati pravilno. Dolgo časa odprta okna so čista izguba energije, še posebej, če ob tem ogrevanj deluje s polno močjo. Prezračevati je treba kratko, največ do deset minut dnevno, a temeljito in več prostorov hkrati. Ob odpiranju oken je smiselno radiatorje popolnoma zapreti in jih nato po prezračevanju zopet odpreti,
• Radiatorji potrebujejo svoj prostor za učinkovito delovanje. Ne smemo jih zastreti z zavesami ali zadelati s pohištvom, ker v tem primeru njihova toplota ne bo dosegla preostanek prostora. V vsakem primeru je treba okrog radiatorjev zagotoviti vsaj od pet do deset centimetrov odprtega prostora,
• Izogibajte se ogrevanju in hlajenju prostorov na hitro in skušajte vzdrževati čim bolj stalno temperaturo. S tem ni mišljeno nekaj stopinj razlike med dnevno in nočno temperaturo ter nižanje temperature, ko vas ni doma, oziroma izklapljanje gretja v prostorih, kjer se praviloma ne zadržujemo
Koliko topotne energije boste za ogrevanje porabili, je odvisno najprej od same temperature prostora, saj vsaka dodatna nastavljena stopinja predstavlja 6% večjo porabo energije, kar pomeni povišanje stroška.
Če okna in vrata ne tesnijo dobro, predstavljajo kar veliko izgubo toplote. Pomembno je, da so okna novejša ali obnovljena, v nasprotnem primeru je potrebno zatesniti prostor okoli oken, pomaga lahko že odeja. Pomembno je tudi, da ne zastirate ogrevalnih teles, radiatorji naj imajo prostor, da oddajajo toploto, sušenje perila na njih ni priporočljivo, saj se poraba toplotne energije lahko poveča tudi za 10 %.
Zračenje prostora v hladnih dneh opravimo hitro - do trikrat dnevno za samo par minut na široko odpremo vsa okna. S takim načinom prezračevanja lahko prihranimo tudi do 20% energije. V kolikor je vaša poraba kljub upoštevanju vseh nasvetov še vedno visoka, boste morali razmisliti o boljši toplotni izolaciji vaše stavbe.
Najboljša zaščita pred vodnim kamnom je preventiva, zato priporočamo da si na vstopu vode v stanovanjski objekt namestite ustrezno skupino za pripravo sanitarne vode. Način zaščite oziroma priprava vode se izvede glede na izmerjeno kemično sestavo vode (trdoto) na samem objektu. To pomeni vgradnjo regulatorja tlaka, vgradnjo ustreznih mehanskih filtrov ter ustrezne mehčalne naprave v kolikor je potrebna. Ustrezno pripravljena sanitarna voda vam zagotavlja boljše delovanje in daljšo življenjsko dobo za vse naprave v gospodinjstvu (pomivalni in pralni stroj, bojler, peč, pipe, tuši,....).
Popolne zaščite pred odlaganjem vodnega kamna ni, zato je pomembno tudi njegovo odstranjevanje oziroma čiščenje. Čiščenje kamna je potrebno opraviti v odvisnosti od uporabe, saj je pri večji porabi tople vode potrebno pogosteje čistiti naprave. Priporočamo kontrolni pregled vsako leto. S čiščenjem vodnega kamna podaljšamo življenjsko dobo aparatov, saj s tem omogočimo njihovo nemoteno delovanje. Čiščenje aparatov je bistvenega pomena za njihovo pravilno delovanja. Pri segrevanju vode se izloča vodni kamen in se nabira v notranjosti pretočnih izmenjevalcev, bojlerjev in cevi. Ta vodni kamen otežuje delovanje iz zmanjšuje pretok vode skozi aparat do te mere, da se aparat ustavi.
Termostatske glave, ki krmilijo termostatski ventil, nam omogočajo enostavno lokalno uravnavanje temperature: pomagajo nam pri vzpostavitvi in vzdrževanju želene temperature v vsaki sobi. S tem ne izboljšamo zgolj toplotnega ugodja, ampak tudi možnosti za varčevanje z energijo in zmanjšanje stroškov gretja. Energetski svetovalci pravijo, da lahko v sezoni gretja prihranimo tudi do 15 % energije.
Če znamo pravilno uporabljati termostatske ventile na radiatorjih, je lokalno uravnavanje temperature v ogrevalni sezoni preprosto in energetsko učinkovito.
• Na začetku sezone očistite prah s termostatske glave z mehko, vlažno krpo. Če je termostatska glava čista lahko natančneje uravnavamo temperaturo.
• Okoli termostatske glave morate zagotoviti nemoten pretok in kroženje zraka. Če je termostatska glava zakrita s pohištvom ali zavesami, se bo oskrba s toplo vodo prekinila že v radiatorju, še preden bo zrak v prostoru dosegel želeno temperaturo.
• Če želite povečati temperaturo zraka v prostoru, nastavite termostatsko glavo v želeni položaj (npr. na 3). Nastavitev termostatskih glav na višjo vrednost (npr. na 5) ni energetsko učinkovita in ne pomeni, da boste hitreje segreli prostor, ampak pomeni le, da boste zvišali končno temperaturo prostora.
• Če imate v sobi več kot en radiator, nastavite termostatske glave na vseh radiatorjih na enako vrednost. Če so termostatske glave nastavljene na različne vrednosti, bodo termostatski ventili poskušali doseči različne temperature.
• Med kurilno sezono nikoli ne zaprite termostatskega ventila do konca (npr. na 0), ampak nastavite termostatsko glavo na najnižjo vrednost, ko je ventil še odprt (npr. na *). Zaščita pred zmrzovanjem pri nizkih zunanjih temperaturah preprečuje zmrzovanje vode v ogrevalnem sistemu.
• Izven kurilne sezone, ko je sistem ogrevanja izklopljen, odprite termostatski ventil do konca oz. do najvišje vrednosti. S tem zmanjšate možnost blokiranja mehanizma za odpiranje in zapiranje ventila.
Največje prenapetosti v omrežju se pojavijo ob udarih strele! Ni nujno, da gre za neposredni udar v sam objekt; tudi ob bližnjih, kot tudi oddaljenih udarih se lahko pojavijo inducirane prenapetosti, ki zlahka poškodujejo elektronske naprave. Zato strankam svetujemo vgradnjo prenapetnostnih zaščit.
V praksi se pogosto dogaja, da se prenapetostnih zaščit ne uporablja. V vsakem primeru, vam svetujemo vgradnjo vsaj tako imenovane zadnje, III. stopnje zaščite, ki je običajno na tržišču dosegljiva v obliki različnih električnih podaljškov ali vtičnic z vgrajeno prenapetostno zaščito. Vsekakor je ta vrsta zaščite recimo temu bolje kot nič, ni pa popolna in 100%.
Zmogljivost odvajanja toka je pri takšnih vrstah zaščit okrog 6 kA, kar je dovolj za zaščito pred »običajnimi« sunki v omrežju ni pa dovolj če se pojavi udar strele neposredno v objekt ali nekje blizu objekta, takrat so tokovni sunki tudi do 200 kA. V tem primeru torej takšna prenapetostna zaščita ni sposobna zaščititi naprave in se tudi sama zaščita uniči skupaj z napravo, ki bi jo morala zaščititi.
Samo v primeru instalirane kompletne prenapetostne zaščite, kar pomeni vse 3 stopnje prenapetostnih zaščitnih elementov, prenapetostna zaščita uspešno zaščiti napravo.
1. Če vam ogrevalni sistem to dopušča, svoj stari kotel čim prej zamenjajte z novim kondenzacijskim kotlom ali toplotno črpalko, saj lahko na ta način porabo energije zmanjšate tudi do 50%.
2. Zelo pomembno je uravnavanje temperature v prostoru. Novejši ogrevalni sistemi omogočajo uravnavanje na način, da se temperatura med prostori, ki imajo vgrajen ustrezen regulacijski modul, razlikuje. Tako je lahko na primer temperatura v dnevni sobi drugačna kot v spalnici.
3. Če imate na zunanjem zidu ali v prostoru vgrajena temperaturna tipala, lahko želeno temperaturo prostora ohranjate z avtomatsko regulacijo. Ob tem je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni nastavitvi ventilov, s čimer zagotovite ustrezen pretok ogrevnega medija ter hidravlično uravnovešenje pretoka ogrevalne vode.
4. Zagotovite, da radiatorji oddajajo toploto v prostor neovirano. Kakršnekoli ovire, kot so brisače ali zavese na radiatorjih, preprečujejo kroženje zraka preko njih in s tem močno zmanjšujejo njihovo učinkovitost.
5. Rolete in zavese naj bodo v nočnem času spuščene. Tako boste namreč zmanjšali prehajanje hladnega nočnega zraka skozi stekla v prostor.
6. V prostorih, ki jih ne ogrevate, morajo biti cevi centralnega ogrevanja izolirane, da ne zmrznejo. V njih zagotovite vsaj minimalen pretok ogrevalne vode.
7. Temperatura sanitarne vode naj ne bo višja od 52°C. S tem boste zagotovili manjše izločanje vodnega kamna in posledično daljšo življenjsko dobo sistema.
8. V ogrevalnem sistemu oziroma instalacijah za ogrevanje ne sme biti zraka, ker le-ta poslabša oddajanje toplote v prostor.
9. Bistveno zmanjšanje porabe energije lahko dosežete s pravilnim prezračevanjem. Kratkotrajno intenzivno prezračevanje pomeni bistveno manj izgub kot okna, ki so ves čas le priprta. Pri prezračevanju se prostor ne sme preveč ohladiti, sicer tvegate nastajanje plesni.
10. Držite se pravila "manj je več" in zmanjšajte temperaturo v prostoru. Zmanjšanje temperature za eno samo stopinjo lahko namreč pomeni za 6 % manjše stroške ogrevanja